Sestanek Fellowship Slovenia
- start
- 2010-07-06
- End
- 2010-07-06
- title
Sestanek Fellowship Slovenia
- Location
- Metropol, Kersnikova 6, Ljubljana
- Topics
- vračilo denarja za DFD 2010, redni sestanki, več o FSFE, plan za naprej, cenzura na SF.net, ostalo
- Description
- FSFE Sestanek Fellowship skupine Slovenia.
Sestanek Slovenske Fellowship skupine
6.7.2010, ob 19.00 v Café Metropol, Kersnikova 6, Ljubljana
Prisotni
Milan Lazarevič, Peter Rajh, Rok Papež, Andrej Čremožnik, Matija Šuklje
zapisnik delal: Matija Šuklje
Vračilo založenega denarja za DFD2010
FSFE je povrnil založen denar za izvedbo Document Freedom Day 2010.
Struktura FSFE, Fellowship ipd.
Matija Šuklje se je aprila na Grazer Linux Tage srečal z avstrijskimi Fellowji, da bi izvedel več o delovanju FSFE in Fellowship.
FSFE je, pravno gledano, društvo ustanovljeno in s sedežem v Nemčiji. Članov ima samo toliko koliko minimalno potrebuje za obstoj. Le-ti ga pravno zastopajo, odločajo o financah ipd. Nato je razširjena še z jedrnim moštvom (core team), ki pa odloča o uradni politiki in stališčih FSFE ter zastopa te vidike navznot in navzven. Vsi člani FSFE so tudi v jedrnem moštvu; poleg njih pa še koordinatorji lokalnih FSFE.
Fellowship je zgolj ena od oblik kako lahko posameznik pomaga in podpira FSFE. Fellow — in s tem član Fellowship — posameznik postane samo s plačilom (vsako)letne donacije FSFE. V razmerju do FSFE ni drugače kot, da je skupina ljudi, ki simpatizirajo (in donirajo) s to organizacijo in njenimi vidiki. Nimajo pa do FSFE nobenih obligacij ali pravnih vezi, tako da lahko njeni člani vedno izrazijo svoje mnenje. Fellowship se deli na lokalne skupine (npr. Fellowship Slovenija, Fellwship Vienna ipd.), ki pa se jih najbolj točno opiše kot civilne iniciative.
V praksi FSFE sprejema PR ter stališča, za katera tudi lobira po EU. Praktične projekte pa se organizirajo Fellowship skupine, ki pa lahko prosijo FSFE za finančno, tehnično ali drugačno podporo. Tudi pri tem niso vezani na stališča FSFE. Lahko se pa FSFE odloči, da tudi uradno podre projekt s svojim imenom (npr. DFD, PDF Readers) in mu s tem doda neko težo.
Torej ni potrebno, da si Fellow (in doniraš denar), da sodeluješ v projektih in akcijah ter pomagaš in sodeluješ z FSFE! Je pa v dodatno pomoč, če uspeš tudi to.
Načrt za (bližnjo prihodnost)
Rok: Najbolj pomembno se mi zdi, da je treba nadaljevati s čim boljšo medijsko kampanjo.
Milan: Windows tax je pomemben. To bi dvignilo spet prah.
Rok: ACTA je pomembna, svoboščine so pomembne. Take stvari bi morali poudarjati. Ali dela EFF tudi v EU?
Matija: Ne. Obstajajo pa La Quadrature du Net, EDRI ipd., ki se ukvarjajo s to problematiko.
Rok: to bi morali početi. Brez publicitete — v javnosti, v politiki ipd. — ne uspemo nič. Problem je bil npr., da se je cenzuro interneta izglasovalo v parlamentu brez javne debate. Naša metoda bi morala biti press release FSFE oz. Fellowship skupine in nato še LUGOS, Kibla, Kiberpipa ipd. Pametno bi bilo tudi biti v rednih stikih z (evro)poslanci, vlado ipd.
Andrej: Za PR bi morali imeti neke boljše kanale — npr. lastno spletno stran (in domeno).
Matija: Kako bi se lotil si2010? Bi se sploh lotili tega?
Rok: Lahko bi prišli v stik z MZVT glede si2010. Predvsem je treba pohvaliti kar je bilo dobro narejeno. V praksi se bolje obnese kot stalno grajanje in sitnarjenje.
Matija: Zamižati na obe očesi pa tudi ne moremo. Kadar se kaj dobrega zgodi, naj se dobro pohvali; ko pa je kaj slabega na vidiku, bi bilo pa tudi potrebno opozoriti na to.
Redni sestanki
Ideja, da bi imeli vsak mesec v istem dnevu v tednu sestanke je bila potrjena.
Po počitnicah in dopustih se po mailing listi zmenimo za dan v mesecu.
SourceForge.net in cenzura
Rok Papež pove, da je SourceForge začela filtrirati odprto-kodne projekte v svojem repozitoriju.
SF.net se nahaja v ZDA in torej veljajo zanjo tudi zunanje-trgovinski zakoni ZDA. Iz tega sledi, da mora slediti tudi embargu in zato onemogoča, da bi iz držav na katere je ZDA dala embargo, lahko prenesli odprto kodo prostih programov, ki jih gosti. To je pa v nasprotju s samo idejo prostega programja!
Obstaja sicer možnost, da programer izjavi, da njegov program ne uporablja nikakršne enkripcije in se s tem lahko „izvaža“ v tujino take programe, vendar je to nadvse čudno in sporno.
Vprašanje se torej naslovi na FSFE, če si je/bo izjasnila uradno mnenje glede tega.
Cenzura interneta v EU, Digital Agenda
Neelie Kroes komisjonarka za Digitalno agendo, se je zelo angažirala, da bi v EU imeli nevtralni internet, uradno podprli odprte standarde ter se borili proti t.i. vendor lock-in.
Pri tem zgleda, da razume kje so prednosti prostega programja ter odprtih standardov in, da je to edin način, da bi EU konkurirala v IT svetu. Zaveda se tudi, da več oči več vidi in zato poziva (predvsem mlade) državljane, da ji poročajo o dogajanju, na katerega bi morala biti pozorna. Pri tem bi ji lahko bili v pomoč. Boljše možnosti še nismo imeli!
Slaba novica pa je, da je bila v Evropskem parlamentu sprejeta pisna deklaracija o borbi proti otroški pornografiji, za katero pa se skriva hranjenje in dostop do vseh iskalnih nizov posameznikov.
Malo o ACTA
Za kratek pregled problemov z ACTA deklaracija na strani FSF ter Stop ACTA!
Bolj učinkovita komunikacija navzven
Ideja je, da bi postavili lastno spletno stran (in zakupili domeno) za svoj PR. Za postavitev, razvoj in vzdrževanje so se javili Rok (webmaster), Peter (admin) in Andrej (design). Rok se zaradi robustnosti zavzema za statičen HTML + Git; Matija bi rad imel RSS feed.
Poleg tega pa naj se vse širi po raznih kanalih — mailing listah, blogih, mikroblogih (Status.net, Identi.ca, Twitter), socialnih mrežah (Facebook ipd.), e-pošti — do javnosti in tudi do
Glede portala Predlagam Vladi pravi Milan, da ima slabe izkušnje, da pa je škoda ker je imel potencial. Glede foruma Evropske Razprave pa nima še nihče večjih izkušenj. Bi bilo pa oba portala vzeti v zakup za morebitno komunikacijo s politiko.
Razno
Splošna sproščena geeky debata ob kavici in soku.
Category/FellowshipEvents